Slovenskih nastopov v Laškem je konec

Laško – Še na nobenem Odprtem prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu domača vrsta ni dosegla takih uspehov kot tokrat v Laškem. In tu ne gre le za dosežek Darka Jorgića, ki je zaključil s polfinalom s Kitajcem Wang Chqinom, 17. igralcem svetovne lestvice. Mejnike so postavljali tudi drugi. Konec koncev tudi običajno povsem pozabljena ženska vrsta, saj je Ana Tofant na prvem turnirju igrala med 16 najboljšimi, na drugem pa se je damska dvojica Katarina Stražar in Lea Paulin uvrstila v osmerico najboljših. To sta mejnika, ki še nista bila dosežena s strani naše ženske vrste na turnirjih pod okriljem Mednarodne zveze in sta tudi za naprej zelo visoko postavljena.

Darko Jorgić je zadnjo soboto dvotedenskega druženja ob modrih mizah v Treh Lilijah moral dvakrat v areno. Obakrat sta bila nasproti Kitajca, Oba skoraj njegovih let in očitno se bo z njima »staral« v svetovnih arenah namiznega tenisa. Hrastničan je namreč še enkrat potrdil, da v sebi ima zmožnosti, da bo zraven tudi najboljšim. Ali še lepše, kot pravi njegova »namiznoteniška« mami Andreja Ojsteršek Urh – ima žogo za to. Višek tega drugega turnirja je bil nedvomno njegov četrt-finalni dvoboj s Kitajcem Zhou Qihaom. Seveda gledano z očmi »domačega« ljubitelja namiznega tenisa. Žal le ti zaradi strogih pravil ITTF niso smeli v dvorano. Niti to, da so pravila domačih »varuhov« zdravja bolj ohlapni ni pomagalo. Vrata Treh Lilij so bila tesno zaprta.

Darko Jorgić zagotovo zmore več kot je prikazal tokrat v Laškem. Če ne, bo težko dosegel svoje res visoko postavljene cilje. V četrt-finalu je še znal unovčiti svoje znanje. Predvsem pa je bilo pomembno, da ni zgubljal glave. In to po nepotrebnem. Ko se igra na tri dobljene je vsaka točka še precej bolj pomembna. Čeprav je nasprotnik zbral 49 točk, »Jorga« pa šest manj je bil na koncu zmagovalec. Dobival je točke, ki so prinašale več in to je tisto kar ob morda ne najboljši igri v ospredje potiska igralce, ki to zmorejo. Igrati tudi na izid. Najbolj pomembno pri vsem pa je bilo, da ob zaostanku v nizih in v točkah s 3:7 v četrtem nizu ni bilo nobene panike. Ta je bila še nedolgo nazaj tudi del prtljage Darka Jorgića. Tokrat je za nameček odločilni niz dobil na dva zaporedna servisa nasprotnika. » Ni kaj, moj cilj je dosežen. Res sem želel do polfinala. Res je da sem tu pričakoval Šveda Falcka, ki pa je turnir zapustil že po prvem dvoboju. Mladi Wang Chuqin, ob Linu prihodnost kitajskega moškega namiznega tenisa pa je v mojem delu žreba izkoristil vse to in prišel do finala. Za moj okus je eden najboljših v tem trenutku ob vodilnih dveh na svetovni lestvici. Bil je zraven v moštvu že v Tokyu. Midva sva že igrala. In sem prepričan da še bova. Moja igra v polfinalu je bila boljša kot popoldne pa sem tokrat dokaj gladko zgubil, četrtfinale pa dobil. Res je, da je tudi Wang boljši igralec od Zhoua, ampak tudi on bi bil mirno v prvih 100 če bi imel več mednarodnih tekem. Kitajcev pa tako ali tako leto in pol nismo videli. Razen seveda v Tokyu,« je ob koncu najbolj napornega dne na turnirju povedal Darko Jorgić.

Hitro ga čaka pot v Saarbruecken. Še nekaj zaključnih treningov z Andrejo in Jožetom, v petek pa bo sedel na letalo, ki ga bo odpeljalo k vrstniku Dončiću v Texas. Prvič bodo namreč svetovno prvenstvo gostile ZDA. Osnovni cilj tam pa je osmina-finala. Vse manj bo manj od želja, vse več pa nadaljevanje poti »Hrastnik expressa«.